Večspektralne kamere se od klasičnih kamer razlikujejo po tem, da klasične kamere zajemajo sliko v vidnem in NIR (spodnji del infra rdečega spektra) spektru. Če pri teh kamerah uporabimo filter, lahko omejimo občutljivost slikovnega senzorja na določeno ciljno območje spektra, ki je za nas zanimivo. V nekaterih primerih pa je zaželjeno, da lahko pogledamo sliko hkrati v več območjih spektra. Način, na katerega je to rešeno, je lahko bodisi z mikrofiltri na posameznih slikovnih pixlih, z vrtljivim sinhroniziranim krožnikom z različnimi filtri, v dražjih sistemih pa s prizmami sliko preusmerjamo na več senzorjev. Take kamere se uporabljajo predvsem v znanosti, npr. v kirurških aplikacijah, kjer je prisotna NIR fluorescenca (NIR ali Near-InfraRed, torej bližnji infrardeči valovi), v agrikulturi za avtomatizirano pletje plevela, za sortiranje in pregled različnega sadja in zelenjave, pregled elektronike (npr. LED diode) itn.